Vinko je doma pod obronki Blegoša in Črnega vrha. Vzdrževana makadamska pot se zložno dviga do njegove domačije, katero kot vojaki varujejo stoletne hruške. Na oknih cvetijo rože. Do prvega soseda se ne vidi. Daleč je. A zato sta tu doma mir in tišina, katero kalijo le občasni mimobežni pohodniki in redki avtomobili. Na drugi strani ceste je hlev. Na enem od oken sedi lesena sova, na drugem oknu je ohišje starega, nedelujočega in že razpadajočega lesenega radia. V to ohišje Vinko včasih skrije pravi radio in opazuje mimoidoče, ki se čudijo, da lahko tako star radio še deluje. Mali princ je že vedel o čem govori, ko je dejal, da je bistvo očem nevidno.

Vinko je vesel človek neštetih talentov. Njegov smeh je iskren in strašno nalezljiv. Nekaj otroško igrivega je v njem, nekaj navihano pobalinskega in če bi mi predlagal, naj kakšno ušpičiva, bi mu brez pomišljanja sledil. V spomin se mi prikrade nekdanji sodelavec, možakar tik pred penzijo, ki je prišel v službo obrit na balin, le zadaj je imel puščen čuden, nenavaden rep las, za katerega sam sploh ni vedel. Tisti dan je bilo na njegov račun veliko smeha. Dan poprej ga je friziral Vinko.

Je strasten lovec. Pevec v več zborih. Samouk na harmoniki in bombardonu. Fotograf. Slikar in rokodelec. Umetnik. Sosed mu je povedal, da so včasih na vsaki kmetiji imeli v izbi na tramu pod stropom obešeno puško. Pa mu jo je Vinko izdelal. Pokaže jo. Lepa je. Iz lesa izdeluje še pladnje, čevljarske trinožne stolčke, v Davči Pr Vrhovc se bohoti njegov izklesan medved. V Cerknem na novem lovskem domu je narisal sliko, v Krnicah pri Novakih je popolnoma obnovil razpelo, katerega je pred več kot stoletjem izdelal domačin Andrjala. A njegova največja strast je slikanje. Nekaj slik ima trenutno razstavljenih na stenah gostilne Pr Štruklu v Cerknem. Po stopnicah se vzpneva v njegov atelje, kjer v miru ustvarja. Posebna energija je v njem. Kot da bi stopil v posvečen prostor. Povsod so slike, barve, čopiči… Na slikarskem stojalu počiva skoraj že končana slika rojstne hiše možakarja, ki je pravkar praznoval stoletnico. Lepo darilo bo. Na kupe portretov ima, portretov ljudi, ki se ga dotaknejo. Lahko imate veliko denarja, a Vinkove slike ne boste dobili. Lahko nimate nič, pa vam bo Vinko sliko podaril. Tako, kot življenje ne plačuje z denarjem, se tudi Vinkovih slik ne. Kot tudi ne njegovega smeha. A vse je neprecenljivo.