Ko je- dotlej zavit v celofan praznih obljub- kapitalizem kot bomba treščil na cerkljansko in razkril svoj pravi obraz, je Meta kot mnogi njeni sodelavci zaradi selitve programa v tujino izgubila službo. Bila je ena najbolj izobraženih v podjetju. Želela je odkupiti stroje za maloserijsko proizvodnjo, ustanoviti novo podjetje in zaposliti nekaj ljudi, a ji lastnik ni dovolil. Večino strojev je razrezanih končalo na odpadu.
Človek je kot drevo. Tam, kjer dolgo živi in dela, požene korenine. In če ga življenje poseka, lahko v brezupu obleži in prepuščen času počasi razpade. Ali pa pusti, da nekdo iz njega napravi drva, ki bodo nekoga grela v mrzlih zimskih dneh. Če pride v roke umetniku, bo iz njega izvabil osupljivo umetnino. Včasih se zgodi, da iz korenin posekanega drevesa požene novo drevo. Veliko svetlobe ima za rast, sonce ga vabi k sebi in veter ga dela močnega. Takšnemu drevesu je podobna Meta.
Našla si je novo službo. Po razdrapani, ovinkasti in strmi cesti se je v soncu, dežju in snegu vozila v Žiri. Še danes se rada spominja sodelavcev iz pisarne, ki so jo s svojimi domislicami in mladostno razposajenostjo znova in znova spravljali v smeh. Potem je, predvsem zaradi boljše cestne povezave in navezanosti na rojstno Idrijo, zamenjala službo. Mestu, ki ji daje kruh, s svojo ustvarjalnostjo in strastjo vrača večkratno. Kajti le kreativni in ustvarjalni ljudje lahko s svojimi idejami in izdelki mestu vdahnejo dušo.
V Meti je neusahljiva strast do ustvarjanja z naravno ovčjo volno. S tehniko suhega polstenja oz. filcanja, pri kateri s posebno iglo v pripravljeno podlago vbada volnena vlakna, izdeluje dih jemajoče izdelke. Njene polstene jaslice so preko ministrstva za zunanje zadeve leta 2018 pristale na razstavi v Rimu. Jaslice je razstavljala tudi v Vipavskem Križu in v idrijski kripti pod mestnim trgom. Podarila jih bo Muzeju jaslic na Brezjah in z njimi obogatila tamkajšnjo stalno razstavo.
Dobra dva dneva dela sta potrebna, da pod njenimi prsti nastane polsten Perkmandlc, nagajiv jamski škrat, za katerega je prejela certifikat kolektivne blagovne znamke Geopark Idrija- Idrija izbrano. Za Geopark izdeluje tudi sedežne podloge z motivi živali in cvetja iz tega območja. Pogled pritegne domiselno oblikovan copat, za katerega pravi, da je še prototip in ga še razvija…
Rada sede tudi za pletilni stroj. Pletene jope okrasi s polstenimi vzorci. Pravkar iz domače volne izdeluje obleko za solčavsko modno revijo. Uporablja predvsem domačo, slovensko volno.
In seveda tudi kleklja. Klekljane prtičke, katerih vzorce tudi sama oblikuje, je razstavljala v Idriji in Škofji Loki. Zanje ji je obrtna zbornica podarila certifikat domače in umetnostne obrti, katerega prejmejo le najboljši izdelki slovenskega rokodelstva. Zgledno sodeluje tudi z domačo razvojno agencijo.
Poročena je s svojim profesorjem fizike iz gimnazijskih dni. V cerkljanskem hribovju sta si ustvarila topel dom, v katerem sta zrasla dva pridna otroka. Vitraži v hiši molče govorijo o znanju in spretnosti njenega moža, ki pušča močan pečat tudi v vaški skupnosti. Obnovljena vaška cerkev in njena urejena okolica je sad predvsem njegovega dela. Oba, Meta in njen mož, sta kot dve močni drevesi v vaškem gozdu.
Drevesa so dobra. Drevesa ne delajo razlik. Vsakemu ponudijo senco, tudi tistim, ki jih sekajo.
Njena tel. št: 051 475 183

Izbor izdelkov

Zadnje novice